Kot smo izvedeli, je homoseksualnost pravzaprav nepravilno delovanje srčne čakre homoseksualnega človeka.
Več homoseksualno usmerjenih ljudi naj bi nastajalo, zaradi uživanja kemično pridelane hrane. Moški postajajo bolj "mehkužni" , ženske pa bolj "možate".

viri :
* Knjige :
- SPoročilo človeštvu na razcepu poti
- Lidija
* Predavatelj :
- Anton Komat

Torej iz nastalih izkrivljenosti ( homoseksualnost ), ustvarjamo še več izkrivljenosti ( homoseksualno partnerstvo ).

Pozdrav,
K.S.

Citiram iz enega foruma:

"Prav tako po drnovškasto mi gre na smeh, ko slišim "argumente" češ "kako se bo pa otrok počutil v taki družini ... saj ga bo sram ... in drugi ga bodo stigmatizirali itd"

Kako z lahkoto in suvereno ignoranco ljudje svoja stališča (polna predsodkov) sprojecirajo na druge. Kar priča o totalni odsotnosti sposobnosti za empatijo. Ker folk kar sklepa takole: "Jaz bi se nelagodno počutil v homo družini ---> zato obstaja velika (?) verjetnost, da se bo tisti otrok tudi." Ali: "Ker sem jaz pogrešal odsotnega očeta, ga bo otrok z dvema mamama tudi." itd.

Da o obskurnosti, da dajmo to preprečit, ker bo otrok stigmatiziran, niti ne govorim. Ker gre za totalno izkrivljeno logiko: namesto da bi se ljudje borili proti stigmatizaciji, raje počepnejo.

Kot bi rekli: ne bomo pošiljali otrok v vrtec, šolo. cerkev, na krožke itd, ker je lahko tam kak pedofil. Ali pa: moj otrok je pa pegast in ga bodo zmerjali, zato ga sploh iz hiše ne bom spustil.

Odgovorni starši svoje otroke pripravijo na stigmatizacijo ter jim nudijo vso podporo, če do nje pride - ter ustrezno ukrepajo npr v šoli. In enako tudi starši otrok, ki stigmatizirajo, proti svojim otrokom ukrepajo. Ali pa to naredijo institucije. To se rešitve. Ne pa potiskanje glave v pesek. Hja, ampak v tem smo slovenčki tako uspešni. Še noji se nam čudijo in nas občudujejo."

voda, vidiš ti problem otroka, ki bo odraščal npr. brez očeta samo v njegovi stigmatizaciji?

Otrok bo imel v vsakem primeru probleme, pa če bo DZ sprejet ali ne. Zakon bo predvsem olajšal birokratske zadeve. Posledično bo tudi otroku dveh istospolnih staršev lažje, če bo skrbnikoma lažje.
Tako bo ceno istospolnosti strašev bo otrok v vsakem primeru plačeval v kolikor v družbi ne bo primerno sprejet in ne bo temu primerno vzgojen.
Zatorej bi od gostje prispevka pričakoval malce več logičnega mišljenja. Hkrati pa predvsem manj podcenjevanja družbe kot take in možnosti sprejemanja drugačnih. Namreč če bi sledili njenemu vzgledu mišljenja, bi ona ne bila danes doktor, ampak doma za štedilnikom.

No, zakaj pa gre drugega kot za otrokovo dobrobit? Če bi bil njen otrok gej ki bi mu seveda želela najboljše, ta pa bi imel istospolnega partnerja ki ima otroka, mar bi mu rekla:
"Nee, ti pa ne smeš posvojiti partnerjevega otroka, ker bo preveč stigmatiziran! In ne, vidva ne smeta postati enokovredna družina, temveč morata ostati skupnost označena kot drugačni in zato manjvredni, saj je otrok lahko stigmatiziran!« ? - Verjetno da ne, in četudi bi mu, bi onadva še vedno živela skupaj in bi bil otrok v vsakem primeru stigmatiziran, v kolikor ne bi bil primerno vzgajan in sprejet v družbi.
Torej s prikrivanjem situcije problem ne bo rešen, temveč se ga samo podaljšuje, namesto da se problem sprejemanja istospolnosti razrešuje odkrito in javno.
- Istospolnim očita da njihova primarna skrb niso otroci, hkrati pa se očitno ne zaveda da problem ki ga potiskamo pod preprogo ostaja problem. Namreč ta je dosti večji od problema posameznega otroka! Torej se istospolni ukvarjajo s problemi več otrok in celotne družbe, kar dolgoročno vpliva tudi na posameznega otroka.

Edino kar bi otroku trenutno prikrajšalo določeno stigmatizacijo je to, da bi se istospolnost skrivala pred očmi javnosti. A otrok bi to v vsakem primeru čutil, vedel in bil prav tako stigmatiziram, saj bi se zavedal mnenja drugih oz. družbe o istospolnosti.


Doktorica preprosto pesimistično PRIZNAVA, da ne ona, ne starši, ne družba, ne vzgojne ustanove NISO sposobne vzgojiti otroka tako, da zaradi spolne usmerjenosti staršev ali skrbnikov ne bo prizadet. Pozablja pa, da če bi to znali in nekateri menda tudi znajo, postane mnenje družbe otroku in posamezniku sekundarnega pomena, saj je sam sebi dovolj spoznan, da mneje večine v družbi ni poglavitno za njegovo rast.

Praktično govori o lastni nemoči. In namesto da vzpodbuja družbo k spremembi mišljenja, pravi naj se drugačni rajši skrivajo. Namesto da se združujejo in v prostoru kažejo vzgled.

Dodajam še del povzetka komentarja k isem ga pisal drugje:

»V čem torej nekateri vidijo nevarnost tega, da se istospolno skupnost imenuje družina in ne skupnost z neenakovrednimi pravicami kot jih ima družina?

Govori se o razvrednotenju pojma “idealne” in edine naravne družine. Kako pa bi ga DZ razvrednotil? S tem ko bi nekdo mislil da je homoseksualnost enako dobra kot heteroseksualnost?
- Torej gre pomeni PRIZNANJE, da nismo sposobni vzgajati otrok v tem, da najdejo samega sebe in živijo sebe!

Če razumemo istospolnost kot nekaj manjvrednega in nezdravega, kot bolezen, potem lahko začnemo s selekcijo vsake osebe posebej in njegove individualnosti, in se dotaknemo osnovnih človekovih pravic in pravice do individualnosti!
Tako vsemu kar odstopa od idealne predstave nekaterih posameznikov in INŠTITUCIJ, omejimo pravice. S tem pa dotaknemo nekaterih ključnih vzrokov za nestrpnost do drugačnih.

In če to prenesemo na druga področja bivanja človeka v družbi, recimo religijo, barvo kože, politično opredeljenost, način prehranjevanja, nogometno moštvo, itn... lahko kaj kmalu ugotovimo da gre za en in isti vzorec. Vzorec ki človeka deli na dobre in slabe in tako znotraj družbe ustvarja konflikte, vojne, nemire,... S tem se dotaknemo bistva mnogih tegob človeka, ki so značilne za dvojnost in pomanjkanje občutka enosti in enakosti.
V otroškem čistem veselju in mislih NI delitve na dobre in slabe. Je pa tisto, kar nestrpnim primanjkuje.

Vzorec je zelo identičen vzorcu odnosa človeka do živali!
citiram:
Pravice živali vs. dobrobit živali
"Edini izhod iz te paradigme je zavračanje miselnosti, ki živalim dodeljuje status lastnine in jim ne priznava statusa živega bitja z lastnimi interesi in inherentno (lastno notranjo) vrednostjo."
vir: http://www.veganstvo.net/mi-in...ic-zivali/

Ali to pomeni, da istospolnih in drugačnih ne priznavamo kot osebe z lastnimi interesi in inherentno (lastno notranjo) vrednostjo? Očitno.
Ali jim ne prizavamo da je njihov način izražanja osebnosti in pot do samega sebe prav tako vreden in ga je potrebno podpreti kot individualno izbiro?

Torej v celotni zadevi gre zato, da se razume istospolna usmerjenost kot nekaj kar je manjvrednega, nezdravega in nenaravnega, in je zato potrebno to preprečiti, da se tega ne "NALEZEJO" otroci. Saj se zaradi soočanja s lastno nesposobnostjo vzgajanja soočamo s strahom, da tisto kar ne razumemo škodovalo našim predstavam o idealu.

V naključja ne verjamem. Zato menim da če je nekdo istospolno usmerjen je to zaradi nekega vzroka. In dokler izbira drugega ne ogroža moje izbire, mislim da je pravično, da se vsak sam odloči kako želi živeti, neglede na to kakšna so naša lastna prepričanja o tem kaj je prav in narobe.«

Odgovor Rudiju: Ne.